APDEJT.si

Malezijska vlada proučuje postopeno uvajanje jedrske energije kot del nacionalne energetske mešanice, da bi dosegla cilj neto ničelnih emisij ogljika do leta 2050. Namestnik premierja Datuk Seri Fadillah Yusof je potrdil, da vlada pristopa k temu vprašanju postopoma.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Kitajska, ki je največja onesnaževalka ogljika na svetu, je prvič postavila specifičen cilj za zmanjšanje emisij. Kljub temu analitiki menijo, da to ne bo dovolj za rešitev podnebnih sprememb.

Združene države Amerike naj bi grozile državam s sankcijami zaradi njihovega nasprotovanja načrtovanemu davku na ogljik za ladijski promet. Pobuda Združenih narodov predvideva popolno zmanjšanje emisij v ladijskem prometu do leta 2050.

V Nepalu so zainteresirane strani poudarile, da bi morala biti nadomestila, ki jih država prejme za zmanjšanje emisij ogljika, pravično razdeljena vse do najnižjih ravni. Na dvodnevni delavnici v Dhanghadiju o zmanjšanju emisij v okviru programa REDD+ so udeleženci izpostavili, da so imeli pri ohranjanju gozdov in zmanjševanju emisij ključno vlogo predvsem avtohtoni narodi in marginalizirane skupnosti, zato bi morala biti nadomestila pravično razdeljena mednje. Poudarili so pomen mehanizma namenskih nepovratnih sredstev (DGM) Nepal.

Več kot 85 uglednih podnebnih znanstvenikov je izrazilo močno nestrinjanje s poročilom Ministrstva za energijo ZDA (DOE) o podnebnih spremembah. Poročilo, ki naj bi upravičevalo sprostitev zveznih predpisov o toplogrednih plinih, po mnenju znanstvenikov ne ustreza standardom znanstvene integritete in je polno napak. Kritiki trdijo, da poročilo izbira dokaze selektivno in ne podpira svojih trditev z recenziranimi študijami, ter da napačno predstavlja znanstvena dejstva o vplivu ogljikovega dioksida na globalno segrevanje.

Julijski požari v Srbiji so povzročili največje emisije ogljika od leta 2007, ocenjuje Služba za spremljanje atmosfere evropskega programa Kopernikus (CAMS). Visoke temperature in sušni pogoji v juniju in juliju so prispevali k povečanju emisij v Srbiji, pa tudi v drugih delih Evrope, kot sta Grčija in Turčija.